Novice

To so pevci in igralci, ki bodo obudili legendarni muzikal z West Enda

— April 6, 2015
To so pevci in igralci, ki bodo obudili legendarni muzikal z West Enda

Slovensko izvedbo legendarnega muzikala z West Enda Mamma Mia! bo oživila 37-članska vrhunska igralsko-pevska zasedba, ki se lahko pohvali z bogatim življenjepisom. Predstavljamo vam tiste, ki jih boste lahko že od 15. junija dalje na odru ljubljanskih Križank spremljali v naslovnih vlogah:

SIMONA VODOPIVEC FRANKO, Donna

Simona Vodopivec Franko je diplomirala iz glasbenega pouka in zborovodstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Pri prof. Nadi Žgur in Alenki Dernač Buna je študirala solo petje. Posnela je več plošč z ansamblom Ultimat in Alpski kvintet ter z Andrejem Šifrerjem, predvsem pa številne kasete, plošče in zgoščenke s Tonetom Fornezzijem - Tofom in satirično in humoristično skupino Moped show, v kateri je sodelovala kar petnajst let. S Tofom je zakrivila tudi "monomuzikal" Po čem je slava in Ne streljajte na Simono H2O. V Šentjakobskem gledališču je nastopila v muzikalu Nunsense v postavitvi Mojce Horvat, z Bojanom Adamičem pa je posnela tudi nekaj kaset z otroškimi pesmicami in šansoni. Več let je vodila glasbeno radijsko oddajo Glasba je življenje ter pripravljala popularno tedensko rubriko Simona Vodopivec glasbeno zaslišuje znane Slovence v časopisu Dnevnik. Iz teh pogovorov je pozneje nastala knjiga Klepeti v B-duru.

Simona je ustanovila glasbeno delavnico Musiké v Radovljici, s katero so v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj uprizorili izjemno uspešen muzikal Moje pesmi moje sanje. V njem je nastopila v vlogi Marije, obenem pa prevzela tudi glasbeno vodstvo. V podobni vlogi, kot pobudnica, pevska voditeljica ter pevka in igralka, je nastopala tudi v muzikalu Ljubim te – spremeni se! in v gledališki predstavi Moped show v živo.

Zadnja predstava, v kateri sodeluje, je Link.Art, glasbeno popotovanje skozi prostor in čas. V njej so združeni vrhunski glasbeniki, Simona pa se poleg igre in petja spopade tudi s harmoniko in malimi tolkali.

ALENKA GODEC, Rosie

Alenka Godec se je na svojo pevsko pot podala leta 1988, ko je junija tega leta na Pop delavnici s skupino Cafe in skladbo Tvoja slavila trojno zmago. Letos torej teče 27. leto njenega glasbenega delovanja. Od samega začetka je sicer profesorica nemščine nastopala z najbolj znanimi imeni iz sveta jazza – Big bandom RTVS, New Swing Quartetom, Greentown jazz bandom in mnogo imenitnimi solisti. Odlično se znajde tako v popu kot v jazzu in že od samega začetka gradi svojo pevsko kariero na značilni in prefinjeni interpretaciji, ki jo loči od drugih. Izdala je devet samostojnih albumov, v sodelovanju z drugimi glasbeniki pa je izdala še nekaj albumov z bolj jazzovskim pa tudi gospelovskim pridihom. Udeležuje se tudi festivalov (Slovenska popevka, Hit festival, Melodije morja in sonca, Ema), ki so ji prinesli že vrsto nagrad. Večino ji je podelila stroka, ki pevki Alenkinega profila največ pomenijo.

Velika sprememba je Alenko Godec doletela leta 2000 na Emi, kjer je presenetila s popolno glasbeno in vizualno preobrazbo. To obdobje je rodilo dva albuma, in sicer V meni je moč ter Mesto sanj. Oba sta pripomogla k njeni še večji priljubljenosti in prepoznavnosti, saj sta se oba dobro prodajala.

Vse prodajne številke pa je presegel Alenkin prvi album slovenskih priredb So najlepše pesmi že napisane, ki je že več kot dve leti na lestvici najbolje prodajanih albumov. Tudi nadaljevanje prvega albuma, torej So najlepše pesmi že napisane II, je od izida na prvih mestih najbolje prodajanih albumov v Sloveniji.

Konec lanskega leta je izdala album S kotički ust navzgor, na katerem so ponovno avtorske skladbe, spisane posebej za Alenko. Na ta album je še posebej ponosna, saj je sodelovala v vseh fazah nastajanja ter prispevala tudi dve besedili v celoti, pri dveh pa je soavtorica.

V svoji zakladnici pesmi ima poleg svojih še vrsto slovenskih in tujih zimzelenih melodij, filmske glasbe, jazzovskih standardov in svetovno znanih pop skladb. Barvit šopek, s katerim Alenka lahko ugodi skoraj vsem, tudi tistim z najzahtevnejšim okusom.

DAMJANA GOLAVŠEK, Tanja

Damjana Golavšek z glasbo in otroki dela že več kot trideset let. Njena formalna izobrazba v glasbenem smislu obsega srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, smer solo petje, jazz in zabavna glasba pri prof. Nadi Žgur. Poleg tega pa je na Pedagoški fakulteti v Mariboru študirala razredni pouk.

Sprva je poučevala na nižji glasbeni šoli v Žalcu (1885), pozneje, leta 1987, pa v okviru društva kulturnih delavcev Celja organizirala glasbeni vrtec Muzikalček. Od takrat dalje se uspešno posveča poučevanju bodočih generacij pevcev in pevk, tako v Sloveniji kot v tujini.

Matjaž Kumelj.

MATJAŽ KUMELJ, Sky

Matjaž Kumelj na glasbeni sceni deluje od leta 2005. Začel je kot član skupine all4play, ki je hitro osvojila slovensko najstniško populacijo. S skupino so veliko nastopali na festivalih v Sloveniji in tujini. Leta 2008 so na Emi dosegli odlično uvrstitev, četrto mesto, pozneje pa postali zmagovalci Makedonskega festivala ter prodrli še na hrvaške glasbene odre.

Do leta 2011 so izdali dva samostojna albuma. Prvi se je glasil DJ, drugi, ki je bil posnet kar v treh jezikih (slovenščini, angleščini in hrvaščini) pa Nevarna igra.

Leta 2012 se je Matjaž okitil z nazivom najlepšega Slovenca in postal mister Slovenije 2012. Leta 2014 je sprejel povabilo televizije Pop TV, da se predstavi kot tekmovalec šova Znan obraz ima svoj glas. V treh mesecih trdega dela je pokazal 12 odličnih imitacij in dokazal odlično glasovno sposobnost. Po končani sezoni med gledalci priljubljene oddaje se je odločil za solistično pot in tako ustvaril svojo prvo avtorsko pesem z naslovom Daj mi dan.

LEA BARTHA, Zofija

Lea Bartha, slovenska pevka in pedagoginja, se je rodila 31. maja 1986 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto in hkrati na Srednjo glasbeno šolo. Z diplomo je dobila naziv profesorice biologije in gospodinjstva, kot maturantka jazz petja pa utrdila svojo glasbeno pot, ki jo je pri rosnih letih začela z učenjem flavte. Svoje glasbeno znanje še dopolnjuje z magistrskim študijem muzikologije na Filozofski fakulteti. Večkrat je prejela štipendijo Music Theater Bavaria za enomesečne seminarje v Nemčiji iz gledališke glasbe, na katerih je redno nastopala tako s klasičnim kot tudi muzikalnim repertoarjem.

Med izobraževanjem je veliko sodelovala pri projektih svoje profesorice Nade Žgur, vezanih na jazz, gospel in sodobno duhovno glasbo. Na odru je stala z znamenitim Bobbyjem McFerrinom (2004), sodeluje na vseh projektih zbora Alfa in Omega, prav tako je stalna članica manjše vokalno-instrumentalne zasedbe Alfa in Omega, s katero je tudi posnela zgoščenko. Sinhronizirala je mnogo pesmi za risane filme na slovenski nacionalni televiziji (RTVS).

Leta 2005 je oblikovala vokalno skupino Mladi Bežigrad, v kateri je nastopila kot pevka, vodja, avtorica in aranžerka. Od leta 2011 dalje je umetniški vodja in pevka skupine LBQ, ki je usmerjena v plesno glasbo in jazz. Od leta 2013 dalje je prvi sopran in korepetitorka v skupini XXL VOCAL GROUP Tomaž Kozlevčar. Od leta 2014 pa je tudi pevka in umetniški vodja vokalne skupine VOC8, vokalnega ženskega okteta, ki se ukvarja s pop, jazz, soul in gospel zvrstmi.

Svojo pedagoško pot je začela leta 2009 kot mentorica za petje pri glasbeni šoli GVIDO. Bila je povabljena tudi kot mentorica na jazz seminarje v Litiji. Največji izziv so ji posebej nadarjeni učenci, ki jih z veliko vnemo in veseljem usmerja v nadaljnje glasbeno izobraževanje ter jim nudi pomoč pri pripravah na sprejemne izpite.

Poleg glasbe se Lea od rosnih let ukvarja tudi s plesom. Začela je z baletom in se v zadnjih letih preizkusila še v latinskoameriških ter standardnih plesih. Na amaterskih prvenstvih (slovenskih in mednarodnih) je posegala po najvišjih mestih.

UROŠ SMOLEJ, Sam

Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Na AGRFT se je vpisal leta 1994. Študiral je dramsko igro, študij pa končal pri profesorjih Borisu Cavazzi in Jožici Avbelj z vlogama Barta v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (režija: Vojko Zidar) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri Victor ali otroci na oblasti (režija: Samo M. Strelec). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado.

Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem Begu iz pekla (režija: Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana, 1996) je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem Othellu (režija: Boris Cavazza, AGRFT, 1996) pa so mu podelili Severjevo nagrado za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah O tem se ne govori Mortona Harryja (r. Samo M. Strelec, PG Kranj, 1996) in Sapramiška Svetlane Makarovič (PG Kranj, 2000) je prejel nagradi zlata paličica.

Po študiju se je leta 1998 zaposlil v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je ostal dve sezoni. Leta 2001 je postal član igralskega ansambla MGL, občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogi Bartleyja v Kriplu z Inishmaana (r. Mateja Koležnik) in Njega v Dvoboju (r. Diego de Brea, Gledališče Glej, 2002), leta 2004 so mu na celjskih Dnevih komedije podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v Burki o jezičnem dohtarju (r. Vito Taufer, Špas teater, 2003), istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi Gorje pametnemu Gribojedova (r. Zvone Šedlbauer) prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado. Za vloge Carterja v Prasici debeli Neila LaButa (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem Hamletu (r. Matjaž Zupančič) in Konferansjeja v muzikalu Kabaret Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) je leta 2006 prejel Severjevo nagrado. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/Daphne v muzikalu Sugar – Nekateri so za vroče Petra Stona, Jula Styna in Boba Merrilla (r. Stanislav Moša) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV-filmih, med drugim v Črepinjicah Janeza Lapajneta (1997), Patriotu Tuga Štiglica (1998), Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča (2005), Kratkih stikih Janeza Lapajneta (2006) in Angela Vode – skriti spomin Maje Weiss (2009). Beleži tudi več kot 200 nastopov v radijskih igrah.

Igralca Marjan Bunič in Gojmir Lešnjak - Gojc.

GOJMIR LEŠNJAK - GOJC, Bill

Gojmir Lešnjak - Gojc, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, direktor Kosovelovega doma Sežana, se je rodil 22. februarja 1959 v Ljubljani. Po končani srednji lesarski šoli se je vpisal na agronomijo, nato pa presedlal na slavistiko. Z diplomo slavistike na FF v Ljubljani se je zaposlil kot učitelj slovenskega jezika na osnovni šoli, kmalu pa nadaljeval študij na AGRFT. V vlogi Polpocha v uprizoritvi Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata je končal študij v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča leta 1988. Že na AGRFT je bilo njegovo delo povezano tudi z glasbo, ki ga spremlja vse življenje.

Po študiju je igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nato pa se leta 1991 zaposlil v SSG Trst, kjer je bil član igralskega ansambla do leta 1995. V nadaljevanju smo ga lahko srečevali kot igralca v skoraj vseh slovenskih gledališčih.

Znan je po svojem izrednem družbenem angažmaju in izjemni organizatorski žilici, saj mu je uspelo povezati slovenske kulturne domove. Na kulturne in politične dogodke iz lokalnega, slovenskega in širšega okolja se odziva z neposrednimi akcijami in izjavami, predvsem pa z reakcijami nanje v svojih nastopih.

Je ikona številnih kultnih televizijskih oddaj, kot so Periskop, TV Poper, Teater paradižnik, komične nanizanke Naša mala klinika in Muzikajeto. Oblikoval pa je tudi številne nepozabne filmske vloge.

Prav film in televizija, ki sta posredovala njegov izredni talent za satiro in komiko, sta ga na ta način tudi determinirala. Neupravičeno, saj z mnogo izjemnimi vlogami Demodokos, Iro (V. Taufer Odisej in sin ali Svet in dom), Oče Othello idr. (E. A. Poe-J. Pipan, Krokar), Honza (D. Jančar, Halštat), Rutar (Raztrganci/Učenci in učitelji, po drami M. Bora) neprestano opozarja na niansirano, ponotranjeno igro, ki ni vezana na žanr. Je dobitnik Borštnikove nagrade za mladega igralca (1984), Ježkov nagrajenec (1999), Žlahtni komedijant na Dnevih komedije (2001 in 2007) in Vitez dobre volje (2007).

MARJAN BUNIČ, Harry

Marjan Bunič je radijski voditelj na Radiu Ognjišče, moderator ter povezovalec kulturnih in protokolarnih prireditev. Prej je 23 let poučeval slovenščino, ves ta čas pa bil s svojim glasom prisoten v medijih: v dokumentarnih oddajah, izobraževalnih filmih in propagandnih spotih, glas pa posoja tudi mnogo junakom iz risank. Kot spremljevalni vokalist je mnogo let sodeloval na festivalu Slovenska popevka, prepeval na Emi, Evrosongu, bil član različnih vokalnih zasedb, 31 let pa vodi Vokalno skupino Gloria. Piše glasbo in besedila, prevaja songe za risanke ter je svetovalec govornega nastopanja. Sodeluje v muzikalih Cvetje v jeseni in Ljubim te – spremeni se! ter v ljubiteljskih gledaliških.

Nazaj na novice

www.briljantina-muzikal.si

www.briljantina-muzikal.si

 

 

 

Generalni sponzor

 

 Pokrovitelji